In vendar

Svet je tak, kot je bil,

in vendar je cisto drugacen.

Na tej strani hriba sem jaz -

na oni je clovek, ki mi je drag.

Hrbtne strani zivljenja ni.

Kamor se ozrem, gledam svetu

v obraz.

(Neza Maurer)

Juhej zame, kaj pa za Kopenhagen?

Koncal se je vrh v Kopenhagnu, koncala pa se je tudi skoraj enoletna odisejada moje diplome. Koncno sem clovek s poklicem, ceprav se ni cisto nic spremenilo.

Vse kaze, da je zdaj cudoviti cas za nove sklepe, tako globalne kot osebne. Ampak do konca leta dejmo se malo pocivati.

Knjizni sejem

Po stirinajstih noro zivcnih in s kupom reci preobremenjenih dneh sem si danes privoscila knjizni sejem. Kljub temu, da je bil petek dopoldne in je zunaj dez vztrajno mocil preljubo Ljubljano, je bil Cankar nabasan z vse sorte bralci, ki so se gnetli med policami. Stvar ocitno postaja iz leta v leto bolj popularna. Kar naj bo! Take zadeve stoodstotno podpiram. Sama sem bolj na strani izposoje kot pa kupovanja knjig, vendar so me nizke cene tudi letos premamile v nakup dveh knjig. Strokovnih, tako da se lahko zgovarjam na veckratno uporabo.

Kar se tice leposlovja, se vedno mislim, da ga je brez veze kupovati. Kaj sele raznih bestsellerjev. Skoda dreves. Vse tovrstne knjige, ki jih imamo na druzinskih policah, sem sicer prebrala, vendar samo enkrat in od takrat sluzijo le kot drzalke prahu. Te knjige definitivno sodijo v knjiznico.

Imam nekaj leposlovnih knjig, ki sem jih sama kupila, priznam. Knjige, ki so me noro navdusile in sem jih pac kupila za duso. Zanje vem, da jih bom prebrala se nekajkrat.

Se pa z branjem ne bom hvalila, ker ga v zadnjem casu mocno zanemarjam. Racunalnik mi odzira minute (ure?), nekoc namenjene knjigam. Ampak se bom potrudila spet malo vec brati (hehe, novoletne zaobljube se blizajo). Vsi izgovori o pomanjkanju casa tukaj padejo. To dokazuje naslednja formula:

st. minut, namenjenih branju/dan = st. prebranih knjig/leto

Razlaga pa tukaj.

Kaksno minutko ali dve na dan bom pa ze nasla.

Uaaau arhitektura!

Ja, tocno tako! Ob prevladi raznih prepotenciranih steklenjakov, neboticnikov, kockastih fasad in razdrobljenih kubusov, ki se dvigajo kot gobe po dezju po vsem svetu in katerih sem ze cez in cez navelicana, mi je ena spet resnicno vsec. Koncno arhitektura, pri kateri lahko recem: “Uau, to je to!”

Knjiznica na prostem v Magdeburgu (Nemcija) je preobrazba degradirane parcele, ki ne seka iz prostora, ampak na prefinjen nacin zdruzuje okoliski odprti prostor, komunikacijo z lokalnim prebivalstvom in lastno arhitekturno idejo, ujeto v domiselno simboliko.

Vec pa na ArchDaily.

Dober dan, temota

Danes smo premaknili uro na zimski cas. Tokrat nisem pozabila.