Vegetarijanci smo rasisti?!

Slika sneta s tukaj

Po dolgem casu sem bila spet delezna na zacetku obetajoce debate, ki pa se je nepricakovano razvila v tako smer, da sem bila nazadnje obtozena, da sem rasistka, ker jem rastline, zivali pa ne.

Zdaj sem vegetarijanka ze toliko casa, da mi je postalo to samoumevno (v smislu, da ne vsiljujem ljudem svojega prepricanja ali da bi bilo vegetarijanstvo dnevna tema mojih pogovorov). In ne strinjam se z vegetarijanci, ki prepricujejo ljudi, naj prenehajo jesti meso. Pravzaprav se sama nikoli nisem oznacila za vegetarijanko, ker pod to besedo vsak razume nekaj drugega; pac vedno sem rekla samo, da ne jem mesa (in seveda rib). Se mi pa vedno znova dogaja (kot vsem, ki ne jedo tega ali onega), da me ljudje spasujejo, zakaj. Ko povem razloge (v mojem primeru iz socutja do zivali in nestrinjanja z mesno industrijo), se ali pogovor ustavi ali zacne problem.

Zadnji pogovor, ki smo ga imeli v nedeljo v domu, je potekal po ustaljeni sabloni. Vsaj zame, ker sem ze vajena takih pogovorov. Eleni pa je bila cisto v ognju, kar je pripeljalo do v prvem odstavku napisane obtozbe. To pa je pravzaprav zalostno in ironicno, ce pomislim, da smo vsi v EVS programu, ki spodbuja strpnost in miroljubje.

Tako da je moje mnenje, da je najvecja umetnost imeti svoje prepricanje, ziveti z njim in s tem ne moriti drugih. In tu ne gre le za vegetarijanstvo, pac pa seveda tudi vse vere tega sveta in se kaj. Zal pa se prevec ljudi misli, da so tista nacela, po katerih sami zivijo, najboljsa in najbolj prava.

Nikoli ne bo mogoce doreci, kaj je prav in kaj ne, ker je svet prevec povezan in soodvisen. Varianta je ziveti kot Elin, ki noce imeti nobenih trdnih prepricanj, ker ne more biti 100% prepricana, da so resnicna, kar pa, kot je sama rekla, jo privede do tega, da ni vec prepricana v sebe. In pravzaprav, zakaj bi clovek moral biti preprican v sebe?