Rumena

 

Letos svet vidim rumeno. Oziroma ne – moram se popraviti – v svetu vidim tisto, kar je rumeno. Sijoce, cisto in v velikih ploskvah rumeno. Barva, ki mi nikoli ni bila posebno pri srcu, zdaj lovi moje poglede in v meni sproza pozitivne obcutke glede zivljenja, bivanja in sveta nasploh. 

Rumene nikoli nisem pretirano marala, ker se mi je zdela presvetla in vsiljiva in je zato zasencila druge barve. Malo pa tudi zato, ker jo (vsaj v evropskem, izvor pa je menda v krscanskem svetu) na splosno povezujemo z zavistjo, ki je pac neka negativna lastnost in se ji zato izogibamo. Me pa zanima, kaksne bi bile preference ljudi, ce na njih ne bi vplivale vnaprej pojasnjene povezave barv z obcutki oziroma lastnostmi ljudmi. Seveda so med posameznimi kulturmi razlike v tolmacenju pomena barv, na netu pa sem pobrala tole zanimivost (sicer ne vem, za katero kulturo naj bi to veljalo): v preteklosti naj bi zenske nosile rumene trakove kot znak upanja za moze, ki so se vracali iz bitke. Tako naj bi se rumena se danes uporabljala kot pozdrav prihoda ljubljenih oseb. 

Prav hecno, da mi tudi Coldplay sicer niso ravno pri srcu, ampak na tem mestu ne morem mimo njihove “Yellow”:) :