Poslihtano po svicarsko

Pogled na svet povprečnega prebivalca New Yorka

Saul Steinberg, cover of The New Yorker, March 29, 1976.
© The Saul Steinberg Foundation/Artists Rights Society (ARS), New York Cover reprinted with permission of The New Yorker magazine. All rights reserved.

Ne vem, kako mi je lahko usla ta risba, sploh glede na to, kaj studiram… in se posebej zdaj, ko se se podrobneje ukvarjam s tem, kako ljudje zaznavamo prostor. 

Kakorkoli, zdaj mi je koncno prisla pod nos in se mi zdi fantasticna! Ne morem se sicer opredeliti, ali je to, kar prikazuje, res tako, se mi pa zdi posrecen prikaz predstave sveta v glavah ljudi. Aja, pa ta siroka pticja perspektiva me je cisto navdusila!

Trznica

Za razvoj je ocitno potreben samo cas.

Americani so Evropejce v razvoju nekaterih stvari sicer prehiteli, vendar je ta razvoj vsaj za moje pojme luknjast. 

Spomnim se, kako so se kolegi iz moje firme na Floridi veckrat navdusevali nad razlicnimi oblikami javnega transporta (npr. tramvaj) in odkrivali resitve za njihova avtomobilom podrejena mesta. Kar pa za Evropejce pomeni pravzaprav odkrivanje tople vode. 

Ob naslednjem clanku -FARMER’S MARKETS: REVIVING PUBLIC SPACE IN CENTRAL FLORIDA- se je to znova potrdilo. Avtor navduseno opisuje oblikovanje trznice v Orlandu. Ob tem razmisljam, da je razvoj pri Americanih naredil zanko. Sel je namrec hitro, hkrati pa so si ljudje zaceli nacrtno ali nenacrtno komplicirati zivljenje. Razvoj tehnologije in s tem avtomatike naj bi ljudem olajsal zivljenje, namesto tega pa ogromne kolicine casa porabijo za ukvarjanje z raznoraznimi napravami. Da so se malodane ze nalezli njihovega karakterja. 

Zdaj pa se ocitno prebujajo. In odkrivajo spontanost trznice in drznost trgovanja, ki jo zamenjujejo za klasicni varni obisk nakupovalnega centra. To je le ena od oblik javnega prostora, nad katerim se navdusujejo. Medtem pa Evropejci gradimo nakupovalne centre kot po tekocem traku. Kam pelje nasa zanka?

Kako je zebra dobila proge?

 

Vedno, kadar prezivim vec casa v druzbi otrok, kar, priznam, se zgodi bolj poredko, ugotovim, da se odrasli nic vec ne sprasujejo/-mo. Namrec, otroci so polni “zakaj-ev”. Zakaj je nebo modro? Zakaj zvezde mezikajo? Zakaj mravlje prezivijo, ko padejo z visine?

Res je, da odrasli veliko tega vejo, ampak vsega pa tudi ne. Oziroma bi mogoce lahko logicno sklepali, pa se nihce niti vec ne vprasa, zakaj.

Torej, zakaj ima zebra proge, zakaj je crno bela v savani, ki je vecinoma rjavkasto bez barve? Verjamem, da ima vsak “zakaj” svoj “zato”. Vendar pa se ocitno motim. Oziroma bo na zebrin “zato” treba se nekoliko pocakati. V primeru zebre ostaja skrivnost neresena, kot pise Guardian.

Vegetarijanci smo rasisti?!

Slika sneta s tukaj

Po dolgem casu sem bila spet delezna na zacetku obetajoce debate, ki pa se je nepricakovano razvila v tako smer, da sem bila nazadnje obtozena, da sem rasistka, ker jem rastline, zivali pa ne.

Zdaj sem vegetarijanka ze toliko casa, da mi je postalo to samoumevno (v smislu, da ne vsiljujem ljudem svojega prepricanja ali da bi bilo vegetarijanstvo dnevna tema mojih pogovorov). In ne strinjam se z vegetarijanci, ki prepricujejo ljudi, naj prenehajo jesti meso. Pravzaprav se sama nikoli nisem oznacila za vegetarijanko, ker pod to besedo vsak razume nekaj drugega; pac vedno sem rekla samo, da ne jem mesa (in seveda rib). Se mi pa vedno znova dogaja (kot vsem, ki ne jedo tega ali onega), da me ljudje spasujejo, zakaj. Ko povem razloge (v mojem primeru iz socutja do zivali in nestrinjanja z mesno industrijo), se ali pogovor ustavi ali zacne problem.

Zadnji pogovor, ki smo ga imeli v nedeljo v domu, je potekal po ustaljeni sabloni. Vsaj zame, ker sem ze vajena takih pogovorov. Eleni pa je bila cisto v ognju, kar je pripeljalo do v prvem odstavku napisane obtozbe. To pa je pravzaprav zalostno in ironicno, ce pomislim, da smo vsi v EVS programu, ki spodbuja strpnost in miroljubje.

Tako da je moje mnenje, da je najvecja umetnost imeti svoje prepricanje, ziveti z njim in s tem ne moriti drugih. In tu ne gre le za vegetarijanstvo, pac pa seveda tudi vse vere tega sveta in se kaj. Zal pa se prevec ljudi misli, da so tista nacela, po katerih sami zivijo, najboljsa in najbolj prava.

Nikoli ne bo mogoce doreci, kaj je prav in kaj ne, ker je svet prevec povezan in soodvisen. Varianta je ziveti kot Elin, ki noce imeti nobenih trdnih prepricanj, ker ne more biti 100% prepricana, da so resnicna, kar pa, kot je sama rekla, jo privede do tega, da ni vec prepricana v sebe. In pravzaprav, zakaj bi clovek moral biti preprican v sebe?